Opis projekta: Okoljska kriza se poglablja. V današnjem času so neposredne ali posredne posledice podnebnih sprememb prepoznane povsod po svetu. Življenjske oblike se odzivajo (in prilagajajo) spremenjenemu okolju, prav tako pa tudi patogeni, ki jih prenašajo. Študije, ki raziskujejo dinamiko prostorskih vzorcev za človeka nevarnih bolezni, bi zato morale biti deležne večje javne pozornosti. Ena najpogosteje obravnavanih, a morda manj razumljenih posledic globalnih podnebnih sprememb je njihov vpliv na nalezljive bolezni in zdravje ljudi. Ker so klopi ektotermne živali, spremembe temperature zraka, količine padavin, vlažnosti in drugih okoljskih razmer vplivajo na njihov razvoj, vedenje in populacijsko dinamiko ter na razvoj patogenov v njih. Posledično podnebne spremembe posredno vplivajo na dinamiko bolezni, ki jih prenašajo klopi, kar lahko dodatno ogrozi zdravje ljudi. Širjenje klopov v višje geografske širine in nadmorske višine je povezano z globalnim segrevanjem in je bilo že zabeleženo na Švedskem, Norveškem, Češkem in v Združenem kraljestvu. S podnebnimi in drugimi procesi spreminjanja okolja se pričakuje, da se bo nevarnost okužbe s klopnimi boleznimi stopnjevala. Bouchard in sod. (2019) ugotavljajo, da bodo klopi in patogeni, ki jih prenašajo klopi, v prihodnjih letih postali številčnejši in aktivnejši. Slovenija je endemično območje za Lymsko boreliozo (LB) že več kot 70 let, pri čemer velja poudariti, da pojavnost LB nenehno narašča. Poleg tega je Slovenija v vrhu evropskih držav po številu okuženih z LB. V zadnjem desetletju je bilo v Sloveniji zabeleženih od 5000 do 7000 primerov okužbe z LB letno. Poleg tega LB že vpliva na zdravje zaposlenih, izbiro potovanj in trajnostnostni turizem na endemičnih območjih. Vsekakor je potrebnih več teoretičnih in aplikativnih raziskav za izboljšanje našega znanja o odnosih med javnim zdravjem, turizmom in naravnim okoljem, tako da se lahko ljudje opolnomočijo, da postanejo aktivni dejavniki v razvijajočih se transdisciplinarnih prizadevanjih za preprečevanje, obvladovanje in okrevanje po izbruhi klopnih bolezni. Zaradi nenehnega napredka v prostorski informacijski tehnologiji, ki poteka vzporedno in skladno z implementacijo evropske strategije digitalizacije, je mogoče zemljevide tveganja okužbe s klopnimi boleznimi (za recentno ali bodoče okoljsko stanje) preprosto integrirati v spletne ali mobilne platforme. Le-te nam omogočajo da efektivno dosežemo ciljne deležnike (zdravstveni delavci, delavci na prostem, lokalno prebivalstvo, turisti, itd.), ki so podvrženi ali pa se soočajo z večjo stopnjo tveganja za okužbo s klopnimi boleznimi. Če bi tovrstna sistemska podpora zaobjela vse države z visoko incidenco LB (in ostalimi klopnimi boleznimi), bi potencialno lahko omejili gospodarske in socialne stroške, ki jih povzroča ta (in druge) klopna bolezen v svetovnem merilu. Na podlagi navedenih dejstev si v projektu zadajamo naslednje cilje:

1 – Identificirati prostorska žarišča LB in klopnega meningoencefalitisa (KME) v Sloveniji in jih povezati z neposrednimi in posrednimi prediktorskimi spremenljivkami

2 – Modelirati možen prihodnji razvoja žarišč LB in KME v Sloveniji po scenarijih podnebnih sprememb protokola CMIP6 do leta 2100

3 – Razviti najboljšo možno verjetnostno porazdelitev incidence/okužbe za LB in KME v Sloveniji

4 – Razviti algoritem ekstrapolacije incidence/tveganja okužbe z LB in KME za evropsko merilo, ki temelji na metodah prostorske umetne inteligence (GeoAI) in posrednih prediktorskih spremenljivkah

5 – Razviti sistem za zbiranja podatkov in prostorsko podporo pri odločanju za (a) ozaveščanje javnosti in morebitno preprečevanje pojavljanja/okužbe z LB in KME ter (b) sočasno zbiranje boljših prostorskih podatkov o klopih, okužbah z LB in KME za izboljšanje ciljev 1, 2, 3 in 4 (pozitivna povratna zanka)

Šifra projekta: J7-70259

Začetek projekta: 1. 3. 2026

Konec projekta: 28. 2. 2029

Financer: ARIS

Program: Raziskovalni projekt

Vrednost: 551.637,75 EUR

Koordinator: Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM

Partnerji: Filozofska fakulteta UM, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM, Nacionalni inštitut za biologijo, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano

Vodja projekta: Izr. prof. dr. Danijel Ivajnšič

Člani projekta na Fakulteti za naravoslovje in matematiko:

asist. Daša Donša, asist. Veno Jaša Grujić, doc. dr. Nataša Pipenbaher, izr. prof. dr. Sonja Škornik in red. prof. dr. Mitja Kaligarič

Povezava na SICRIS raziskovalnega projekta:

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/24477