Katedra za fiziologijo živali in etologijo

Člani katedre
Bojana Mencinger Vracko
mag. Bojana Mencinger Vračko, višja strokovna sodelavka
Dusan Devetak
red. prof. dr. Dušan Devetak, upokojen

Splošno

Na katedri za fiziologijo živali in etologijo se ukvarjamo z raziskavami živalskega vedenja ter čutilnih sistemov (senzoričnih receptorjev). Nekatere plenilske žuželke prepoznajo svoj plen na osnovi vibracijskih signalov, ki nastajajo med hojo po podlagi. Druge prepoznajo spolnega partnerja na osnovi vibracijskih napevov. Zanimajo nas mehanizmi oddajanja, prevajanja in sprejemanja signalov, ki so pomembni pri prepoznavanju plena in spolnih partnerjev. V zvezi z omenjeno komunikacijo proučujemo zgradbo in delovanje senzil in skolopidialnih organov žuželk. V zadnjem času je proučevanje usmerjeno v ekofiziološke in biofizikalne značilnosti signalov in komunikacijskega kanala, po katerem se signali prevajajo. Zanima nas tudi primerjava plenilskega vedenja larv volkcev (Myrmelontidae) različnih vrst ter vplivi  biotskih in abiotskih dejavnikov na njihovo vedenje. Posebej se posvečamo tudi interakciji med ličinkami volkcev.  Plenilsko vedenje in senzorični sistemi so teme magistrskih in diplomskih nalog.

V delovanje katedre je vključen tudi vivarij pod vodstvom mag. Bojane Mencinger Vračko. V njem vzdržujemo in gojimo različne organizme. Pri predmetih, kot so na primer Etologija, Fiziologija živali, Ekofiziologija živali ter Sistematika in filogenija nevretenčarjev, s poskusi opazujemo in proučujemo morfologijo živali, njihovo vedenje in druge značilnosti.

Pedagoško in raziskovalno delo poteka v štirih laboratorijih:

Vodja: doc. dr. Jan Podlesnik

Osredotočamo se na čutilne sisteme oziroma senzorične receptorje pri žuželkah. Modelni organizem so ličinke volkcev. Predvsem nas zanimajo mehanizmi zaznavanja vibracijskih signalov, ki jih proizvaja plen volkcev, plenilski odzivi na te signale, lokalizacija plena ter vpliv substrata na prevajanje signalov med plenom in plenilcem. Ukvarjamo se tudi z ekofiziološkimi raziskavami nekaterih vrst hroščev, predvsem podlubnikov. Ugotavljamo, kateri abiotski dejavniki vplivajo na razvoj in naselitev podlubnikov ter na izbiro mikrohabitata pri vrsti Ips typographus.

Scroll to Top