VSEBINA

S projektom bomo prispevali k re-definiciji kmetijskih krajin v Sloveniji, ki so dinamičen superorganizem sestavljen iz biotske, abiotske in družbene komponente; vse z namenom nadgradnje sistema ohranjanja vseh nivojev biotske raznovrstnosti (genetske, vrstne, ekosistemske, krajinske), ki je bila opredeljena kot ena od devetih specifičnih ciljev Skupne kmetijske politike po letu 2021. Dva obstoječa indeksa biodiverzitete v kmetijski krajini (Slovenski indeks ptic kmetijske krajine, Ohranjenost habitatnih tipov) trenutno kažeta na neugodno stanje, zato je potrebno pričeti z izvajanjem ukrepov za izboljšanje stanja. Med tovrstne ukrepe vsekakor sodi vključitev podatkovnega sloja več tipov krajinskih značilnosti v LPIS, posledično pa bo na ta način izboljšan sistem ohranjanja in varovanja krajinskih značilnosti vključno z vzpostavitvijo novih krajinskih elementov ter tudi vseh ukrepov za vzdrževanje/obnovo/razširitev/obogatitev obstoječih, še posebej v kmetijsko intenzivni krajini, kjer jele- teh premalo. Edinstvene življenjske združbe živalskih in rastlinskih vrst v krajinskih elementih imajo biotsko in abiotsko vlogo pri ohranjanju agro-ekosistemov. Naslovili bomo tudi osnovne postulate Evropske konvencije o krajini, ki teži doseči trajnostni razvoj, ki temelji na uravnoteženem in skladnem odnosu med družbenimi potrebami, gospodarstvom in okoljem.

Izhajajoč iz te opredelitve, kakor tudi iz inicialne opredelitve raziskovalnega področja, ciljev predlaganega projekta ter predstavljenega pregleda literature, bomo z našim raziskovalnim delom poskušali odgovoriti na sledeča vprašanja:

• S katerimi ekološkimi in krajinskimi kazalci lahko dopolnimo obstoječe baze podatkov o krajinskih značilnostih?
• Kakšne so krajinske identitete slovenskih kulturnih krajin, kako se s časom spreminjajo in kakšna je njihova ekološka vrednost (biotska pestrost)?
• Kako klasificirati krajinske značilnosti za potrebe njihove vključitve v SKP podpore in sheme?
• Kakšna naj bo vsebina ukrepov za ohranjanje in obnovo posameznih tipov krajinskih značilnosti?
• Kakšna je smiselna struktura instrumentov SKP 2021–2027 za potrebe ohranjanja krajinskih • značilnosti v Sloveniji?
• Kakšne naj bodo vsebine obveznih in nadstandardnih ukrepov?
• Kako vključiti krajinske značilnosti v sistem LPIS?
• Kako izboljšati (objektivizirati, kvantificirati in avtomatizirati) prepoznavanje krajinskih značilnosti in kako takšne rezultate integrirati v podporni sistem za predlagatelja in izvrševalca ukrepov?

Pri iskanju odgovorov na zgoraj navedena vprašanja bomo uporabili različne metode pridobivanja in analiziranja podatkov. Delo na projektu bo organizirano v okviru 5 delovnih svežnjev:

• DS1 – analiza obstoječih prostorskih in drugih podatkov oziroma študij o krajinskih značilnostih
• DS2 – krajinske značilnosti z vidika ekologije, biodiverzitete, naravovarstva in geodiverzitete
• DS3 – integracija prostorskih podatkovnih baz in rezultatov prostorske analize krajinskih značilnosti v IAKS ter priprava vsebin za upravljanje krajinskih značilnosti v okviru ukrepov skupne kmetijske politike
• DS4 – predlogi aplikativnih rešitev problematike krajinskih značilnosti za predlagatelje in izvajalce morebitnih prostorskih ukrepov
• DS5 – Vodenje projekta in prenos rezultatov v prakso

PARTNERJI IN ORGANIZIRANOST

Projektna skupina sestoji iz štirih inštitucij:

•Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM [FNM],
•Filozofska fakulteta UM [FF],
•Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM [FERI]),
•Geodetski zavod Celje [GZC])

Vodilna inštitucija prijavitelj, koordinator in poročevalec predlaganega projekta je FNM. Projekta skupina bo poskrbela za vodenje projekta in diseminacijo rezultatov. Znanstveni rezultati bodo objavljeni tako v domačih kot tujih revijah iz baz WOS in SCOPUS. Aplikativni del rezultatov projekta bo neposredno uporaben za MKGP in uporabnike (kmetijska gospodarstva).

Vodja projekta: izr. prof. dr. Danijel Ivajnšič

FINANCERJI

•Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
•Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

TRAJANJE PROJEKTA

Od 01.11.2020 do 31.10.2022.